Čriček…

Čri, čri-čri, čri-čri-čri-čri,

prav glasnó, veselo,

pesem vsepovsod doni,

ko poda se v delo…

 

Čri, čri-čri, čri-čri-čri-čri,

daj no, daj, zastani,

kdor hiti, ne pridobi,

tudi na poljani…

 

Čri, čri-čri, čri-čri-čri-čri,

saj te rad poslušam,

lepše tvoje se mi zdi,

kot to, kar okušam…

 

Čri, čri-čri, čri-čri-čri-čri,

je zaman hotenje,

kajti ne verjamem ti,

da cveti življenje…

 

Čri, čri-čri… ej, pojdi spat,

v objem tišine,

da se v miru smel podat

v neke bom spomine…

 

Veš, ko to bi doživel,

kar sem jaz izkusil…

ej, moj čriček, ti, vesel,

ne bi pesmi brusil!