V
neskončnosti ničesar ni,
le čas,
ki v nič se steka,
kot
neka čudna reka,
ki se
rodi, da ubeži…
A ni ji
kam bežati,
ko med
bregovi vdano,
zdaj
divje, zdaj zaspano,
se v
daljave klati…
V
neskončnosti ničesar ni.
Neskončnost
vse pobira,
v njej
prav vse zamira,
kot sva
umrla jaz in ti…
Je dano
le slutiti,
da pot
zgolj v konec vodi,
da vse,
kar nanjo sodi,
hiti se
izgubiti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar