Ne dam srca…

Ne dam srca, ne dam neba, ki v njem sme kraljevati,

ki v soncu, v zvezdah svetit zna, in tujo bol jokati,

kar sem doslej ga šel dajat, bilo je vse prekleto,

povsod v čekanih je svojat, in ji prav nič ni sveto!

 

Ne dam srca, nikoli več, dovolj laži sem skusil,

ko maska pade enkrat preč, pod njo boš smrad okusil,

preveč v govno sem metal, in skušal spremeniti,

da bi trpel, obžaloval, radi sebičnih biti!

 

Ne dam srca, ne dam neba, živalski je ta svet,

preredka v njem je pravljica, ki zmore preživet!