Predreferendumsko vprašanje…

Danes sem prejel gradivo za referendum o pomoči pri prostovoljnem zaključku živetja, pa se mi, v zvezi s tem, eno samo vprašanje poraja in sicer:

 

KDO si TI, ki si prepričan/a, da sta tvoja volja in pravica nad mojima, pa si dovoljuješ proti moji volji odločati o MOJEM živetju?!

 

Poglejmo, s čem razpolagam…

S polnoletnostjo mi je družba, na temelju Ustave, priznala opravilno sposobnost, in mi je priznala pravico svojevoljnega odločanja o lastnih ravnanjih. Priznala mi je pravico, da SAM odločam o lastnem živetju, pa če je temu res tako, potem ne odločam samo o tem kje in kako bom pre/živel, pač pa tudi koliko oziroma do kdaj. Še več – družba mi zagotavlja pravico do človečnega živetja, katerega pa v primeru mojega trpljenja ne more biti!

Družba mi, prav tako, priznava pravico do tega, da pomagam, obenem taista družba ve, da je humano neodpravljivemu trpljenju narediti konec. Če to ve v primeru neke živali, čemu ne bi vedela nasploh, načeloma?! Zgolj zaradi svoje nagonske nedoslednosti, tudi s hinavščino izkazovane?!

 

S čem pa razpolagaš ti?!

Z neumnostjo, to je temelj celotnega tvojega imetja! S tem, da »veš«, da nihče ne sme posegati v tvoje pravice, obenem »veš«, da imaš sam/a pravico posegati v tuje!

 

KDO je tebe, poosebljeno neumnost, poklical, da se imaš za branitelja(-ico) temeljev človečnega sobivanja, zadeve, katere niti ne poznaš, niti je nisi zmožen(-žna) živeti?! KDO je tebi dal pravico poseganja v pravice drugih?! Lahko, poleg butaste pravice za to, da lahko kopica bedakov porodi referendumsko odločanje, še eno samo pravico izkažeš, na temelju katere bi bilo tvoje ravnanje upravičeno?!

 

Prek glave imam »zdrave kmečke pameti«, pardon, nagonske  bebavosti,  prepričane o tem, da ji je dano odločanje o vsem in o vseh, obenem pa nezmožne človečnega, etičnega sobivanja! Bebavosti, ki niti tega ne ve, da družba ne more biti ne humana, ne napredna ali razvita, v primeru, da deluje v nasprotju z osnovnimi načeli človečnega živetja in soživetja. Prek glave imam »demokracijo«, v kateri glas neumnosti presega voljo umnosti.

 

Resnično – KDO, za vraga, si TI, da boš o meni odločal/a?!