Vse
presojajo v odnosu do povprečja, vse temu povprečju prilagajajo, čeprav – bolj kot
si oddaljen od povprečja, bolj se ti kot prav nič lepega kaže, tako po
vprašanju mišljenja, kakor tudi čustvovanja in, posledično, ravnanja.
Da,
zmore biti normalno, to povprečje, a le tam, kjer besede normalno ne poznajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar