… sem
imel srečo spoznavati različno glasbo. Imeli smo gramofon in kar nekaj plošč,
in, med ostalimi, so bile mami mehiške všeč…
Tudi
meni so. Ne vse, kakopak, a bi ob njih zmogel ure preživeti. Pa ob črnskih
duhovnih, tistih pravih, kakršnih danes ni več najti, pa ruskih baladah, in
ciganskih, skratka ob glasbi, ki dobesedno terja čustvovanje. In mi zmore, še
vedno, oči orositi, in vzbuditi nek drget, ki me, s svojimi valovi, ponese nekam,
na neko pot…
Živeti
z glasbo, to od nekdaj počnem, živeti od glasbe, ne v materialnem smislu, mi
tudi ni tuje, živeti za glasbo si pa tudi, vsaj tu in tam, dovolim. Nekateri v
tem vidijo romantičnost, jaz pa v čustvovanjih zrem, ničesar več ali manj,
zgolj – človečnost. Pa mi vse tisto po-istem-kopitu, od raznih polk, do
sodobnih komercialnih ritmov, rado gre mimo ušes.
Ni komentarjev:
Objavite komentar