Tudi Einstein vsega ne ve

E, Alberto, Alberto...

To, da potrebujejo, bebci, potrditev lastnega "znanja", posledično lastne "veljave", to je, že zdavnaj, prepoznano dejstvo. To, da to potrditev iščejo na različne načine, od kopičenja materialnih dobrin, do, zlasti v spletnih časih izjemno razširjenega, navajanja raznih izjav, mnenj, misli... tozadevno (in vsaj taistim bebcem) "velikih" posameznikov, tudi ni neznanka, vendar...

Pri tem navajanju gre za dve zadevi, ki sta sila problematični. Prva je ta, in iz nje, mimogrede, tudi druga izhaja, da bebci sploh ne vedo tega, kaj navajajo, o čem govorijo! Ne sežejo tako daleč, da bi razmišljali na način, na katerega je razmišljal/a tisti/a, katere/ga besede (papagajsko) ponavljajo... baj-de-vej, absolutna večina, t. im. človeštvo, se zmore izkazovati zgolj s konkretnim, praktičnim mišljenjem, ki pa je daleč od tega, da bi lahko hodilo vsaj ZA razumom, kaj šele vštric z njim (na povsem enak način, neposredno vzročno-posledično, razmišljajo vse živali!)... obenem ne sežejo tako daleč, da bi živeli na način, na katerega je živela oz. živi oseba, katere besede navajajo (še ne poznam primera raznih tesel, ajnštajnov, lutrekov, puškinov... katere bi gnali tako primitivni, živalski goni, kakršni so značilni za občestvo, za "običajne ljudi"). In druga je ta, da, ker ne razumejo navajanega, ne zmorejo presojati o dejanskosti ( = verodostojnosti, praktični, živetveni) istega.

Ja, tudi Ajnštajn sodi med tiste, na katere se bebci radi sklicujejo, po principu če-se-strinjam-z-njim-potem-sem-tudi-jaz-tako-pameten-kot-je-bil-on (oba-isto-meniva-o-istem), in, ja, tudi Ajnštajn je imel svoja mnenja o marsičem, pravzaprav o vsem, pri čemer ne gre zanemariti sledeče dejstvo: pravici do imeti-lastno-mnenje ne gre oporekati, v nobenem primeru, a prav tako ne kaže oporekati preprostemu dejstvu, ki govori o tem, da z vsem ne moreš biti niti seznanjen, kaj šele, da bi o vsem vedel in to vse tudi, dejansko, razumel! In Ajnštajn pri tem ni (bil) nikakršna izjema: je (bil) izjemen fizik, obenem pa se nikdar ni (vsaj podrobneje ne) ukvarjal z občestvom, z ugotavljanjem psihofizičnih značilnosti posameznikov, z (različnimi) načini mišljenja... pa je, kakor to počno vsi, ki o tem razmišljajo, ali zgolj "razmišljajo", vse živalskosti občestva opravičeval z razlogi, ki, vsaj resno gledano, ne vzdržijo - z vzgojo, neizobraženostjo, strahovi... Kakorkoli, z izjavami o človeštvu, bolje - z razlaganjem vzrokov "človeškega" izkazovanja, se ni izkaz(ov)al kot pretirano razumevajoč. Niti o takšni "malenkosti" ni globje razmišljal, kakršna je njegova izjava o neskončni-človeški-neumnosti, pa da bi se, skozi to razmišljanje povprašal: madoniš, če sem jaz človek, in nisem neumen, kako so lahko neumni ostali pripadniki vrste, kateri pripadam tudi sam?! Mar niso prav skupne (identične) značilnosti (karakteristike) tisto, kar različne posamičnosti pod eno streho, v isto skupino/vrsto uvršča?!

Primer Ajnštajnove neumnosti, in to vpijoč primer, ki se s popolno nelogičnostjo izkazuje, je tudi njegovo mnenje (nemalokrat navajano, s strani občih idiotov, kakopak), da dotik-genija-lepša-svet-medtem-ko-ga-dotik-intelektualnega-bebca-uničuje! Čemu gre za nelogičnost? Preprosto...

Intelektualnost = razumskost = nasprotje, popolna kontradiktornost nerazumskosti, neumnosti, pa intelektualni bebec NE MORE OBSTAJAT! Ko bi, na primer, Albertu dejal, da obstaja mokra suhost (ali suha mokrost), bi me napotil na pregled, češ da je z menoj nekaj narobe! Kar je mokro, je mokro, ne more biti suho obenem (in obratno), bi mi pojasnil svoje napotilo. In povsem enako je pri Ajnštajnovem mnenju: kar je intelektualno (razumsko), ne more biti bebavo (in obratno), vsaj hkrati, in ob normalnem, nemotenem, neokvarjenem delovanju ne!

Kakopak, Ajnštajn ni bil idiot, in raje pomislim, da je uporabil napačen termin, pa da bi njegovo mnenje lepše zvenelo, sprejemljivejše, ko bi zapisal, da svet uničujejo šolani kreteni. Ker bi takšen zapis povsem ustrezal dejstvom, zlasti kar je šolanje postalo vsem dostopna zadeva, in se šolajo, v absolutni večini, idioti, ki so zgolj zmožni (povsem obrtniško) le ponavljati naučeno, in ob tem, nerazumevajoči, zasrati dobesedno vse, česar se lotijo "razrešujoč" tekočo problematiko. Tako kot naši slavni "doktorji" ekonomskih ved, mar ne, ki so "vedeli", da država ne sme imeti svoje lastnine, da bi od nje bolje živela!

Alberto, Alberto, saj ni težava v tem, da ne bi smel imeti svojega mnenja, pač pa v tem, da si postal preveč slaven, pa vsak idiot meni, da je vse, kar je iz tvojih ust prišlo, genialno! Čeprav...

Le kaj bi lahko bilo genialno bebcem, če ne prav BEBAVOST?! Ta je edino, kar "razumejo"!