Ne išči…

Smisel iskati, v svetu bedakov,

v topotu korakov, ki glad jim tešijo?!

Čim dlje od vseh bednih ničevosti krakov,

željãm, sanjam, upom preprost zgolj »adijo«!

Ni smisla, kjer laž v človeka pretvarja,

kjer smetje vzdiguje se vse do neba,

kjer vse v rokah je pohlepa, denarja,

kjer prazno se z lepo fasado obda!

Ni smisla, kjer pamet za um se razglaša,

zato, da »normala« je vse kar nori,

kjer »gradnja« poteka tako, da odnaša,

in kjer niti kančka poštenosti ni!

Ni smisla, kjer riti mogočne veljajo,

da tistim šibkejšim so znotraj v dar,

kjer biti amebe še najbolje znajo,

in jim za bleščave nevredne je mar!

 

Ne išči, ne išči si smisla življenja,

kot človek s prekletstvom dospel si na svet:

le kanček radosti, in gora trpljenja,

in sen, da v čistem boš zmogel umret!