Prešeren
se uka je žeji zahvalil,
ker ga
popeljala v svet je smradu.
A tudi
brez uka bi zmogel spoznati,
da ni
vse zlato kar kot zláto se zláti…
In
Cankar – o lepi Deželi je stvaril,
ob ljudstvu
navdušenje šlo je po zlu.
Pa se
je odločil o hlapcih pisati,
in v
črkah pomnik vsej hinavščini stkati…
Se ni
od takrat spremenilo prav nič,
je beda
še vedno zgolj beda,
le da
demokratičen vsak fičfirič
uspešneje
v moč položaja zdaj seda;
se ni
od takrat spremenilo prav nič,
še
vedno poštenje ne šteje,
pa
zlahka uspeva prebrisan golič
v
okusno posest zelen veje;
se ni
od takrat spremenilo prav nič,
še
vedno neumnost odloča,
le
bolj, in krepkeje, pa bo res hudič,
ko príšla
bodočnost bo žgoča!
Ni komentarjev:
Objavite komentar