E,
malo, malo, čivkec moj,
spi ves
čas Muca Pika,
na vzglavnik
dala je glavó,
povila
v klobčič se mehkó
in
petje je ne mika…
Ovita
soba v tih ovoj,
so sličice
zastale,
jim
volje ni, na tleh leže,
kot da
iz hipa v hip blede,
prahu
bodo nabrale…
E, malo
moje, tatin spev…
Vendar –
nič ne oklevam,
le štejem
ter odštevam,
ko času
v dir velevam,
da te
čim prej bom spet objel!
Ni komentarjev:
Objavite komentar