Da,
človekova vzgoja je sila nehvaležna stvar…
Živeč v
okolju »normalne« sebičnosti, neumne, preračunljive, brez obraza in hrbtenice,
večno prilagodljive, veš, da karkoli narediš – utegne biti narobe!
Če bi
premagal gnus, in izhajajoč odpor, in otroka vzgajal v občo neko podobo
nemoralnosti, boš zametek nečesa dobrega popolnoma spridil, in iz človeka
naredil »sodobnega človeka«. Pa se na tak način raje ne lotevaš…
Ko ga
vzgajaš v človeka – iz že tako lepe osnove samo še lepšo, boljšo pomagaš
oblikovati, a se zavedaš, da boš s tem lastnemu otroku, posredno, a nič manj
boleče, povzročil veliko slabega, tudi trpljenja, zagrenjenosti, kajti – boljši
kot si, v konkretnem svinjaku, bolj te umazanija, katero iz dneva v dan
srečuješ, opazuješ, imaš z njo opraviti, udarja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar