Ubožica…

Med zadevami, v katere je modrost prepričana, je ta, da premalo ve, in ta, da bo vselej nevedna ostala.

 

Včasih je raje tiho, kot da bi se s pametjo dajala, v naprej vedoča, da bo izgubila, s tem, ko ničesar ne bo dosegla.

 

Pamet je le pamet, trdoživa, vztrajna, pa, skozi neka stoletja, le stežka popusti, da se nečesa novega nauči. Kar je razumljivo, glede na to, da vse ve.

 

Modrost pa je neuka. Kar se nauči, to v novo neznanje pretvarja, in ji je težko ustreči, ko se nenehno z nekimi vprašanji razkriva.

 

Pa še takrat, ko izve, bi ji bolje bilo, da ne bi…