Kakorkoli
se odvija,
sam si
pridodajam,
naj
uspeh bo, polomija,
sam pri
tem vztrajam…
Težka
samosti so pota,
v trnje,
brez vodiča,
vest v
podobi kažipota,
smer
čim-dlje-od-niča…
Tudi v
skali sled zna stati,
da za
hrbtom kaže,
z
blatom se korak ne brati,
pa ga
čas ne maže…
Kakorkoli
že, vztraja,
vsaj ima
kam iti,
sama si
moči poraja,
sama
zna poiti…
Raje
sama kot sred' črede,
raje v
trnje, kot sred' blata,
da čim
dlje je stran od bede,
ki le v
bedi je bogata…
Ni komentarjev:
Objavite komentar