Nek
sokrajan, ki se je kot mimoidoč izkazal, in ki pozna lastnika živali, se je
čudil temu, da čreda sedemnajstih kopito-parkljastih priteče k meni, ko
pokličem, pa čeprav ničesar nimam v rokah, da bi jim v sladkanje dal, ničesar
drugega, razen – sebe…
Razvijamo
medsosedske odnose, sem mu pojasnil, ko sem, tudi sam presenečen, prvič
doživljal neko kozo in večjo od obeh oslic, ki sta se dobesedno stiskali k
meni, da je bila le tanka mreža vmes, in sem ju smel božati tudi drugod kot
poprej, ko mi je bilo dano samo po glavah…
Vedo,
sem dopolnil pojasnilo, da sem jim enak, pa so me, kaže, za svojega vzele…
Ni komentarjev:
Objavite komentar