Ubogi Orvel...

Kaže, da je zelo zaskrbljen, Orvel, zadnje čase. Globoko zamišljen in ves bled se sprehaja naokoli.

Bojda se mu živalice puntajo. Mu očitajo, da jih drži v totalitarizmu.

Ne, nikakor, se brani Orvel, to, da ne smete tja, kamor bi vas želelo nesti, to ni nikakršen totalitarizem, pač pa, preprosto, osnoven red, ki mora obstajati tam, kjer ni razuma…

Kaj, se, vznejevoljene, druga prek druge, glasijo, živalice, sedaj pa še ta nesramnost, očitaš nam nerazumskost! Kot da ne bi vedele tega, česa si želimo…

O, veste, vsekakor da veste, ampak, žal, ne poznate okoliščin, povezanih z vašimi željami. Denimo, ti, Muka…

Prosim lepo, gospa Muka, ne živimo več za ideološkimi zidovi, postali smo demokratičen svet, in v njem smo vsi enaki, no, razen določenih malenkosti, denimo gospod Bik je gospod, in ne gospa, kakor jaz.

Dobro, gospa Muka, nadaljuje Orvel, potem, če ste vsi enaki, ti, od jutri dalje, odmerim enako količino krme, kakršno dajem gospema Be in Mekeke! Sicer pa, če nadaljujem, nedolgo tega, si se, prav ti, gospa Muka, podala v deteljo, nažrla si se po prašičje, ne le po goveje, in komajda smo te uspeli rešiti, tako te je napihnilo…

Seveda, je užaljena gospa Muka, ko pa je svet tako neodgovoren, da dela deteljo, ki napihuje! Ne vem, kaj imate proti meni, tako tisti, ki me hočejo pokončati, z deteljo, kakor ti, ki mi ne dovoliš podati se vanjo?!

Ničesar nihče nima proti tebi, gospa Muka, si prav simpatična kravica, in, pod nadzorom, celo koristiš, prispevaš skupnosti, samo…

Kaj samo, nobenega samo ni, je, še vedno, slabe volje gospa Muka, hočemo demokracijo, hočemo svobodo, hočemo početi to, kar nam prija, in ne tega, v kar nas ti siliš!

Mislim, da niste, ne ti, gospa Muka, ne ostale živalice, zrele za kaj takega! Veš, kdor naj bi počel vse, kar se nameni početi, ta bi najprej moral biti dovolj odgovoren, da bi vedel, kaj sme, in česa ne, početi. In bi bilo dobro, ko bi znal poskrbeti tudi za to, da bi pridelal vse, kar potrebuje, zase in za svoje, in bi bilo dobro, ko bi znal živeti na lastnih nogah, ne da bi skupnost bremenil s svojimi težavami, in ko bi znal skrbeti za koristnost lastnega podmladka, da bi mu, če tako rečem, odpiral delovna mesta, skratka, veliko je stvari, za katere bi bilo dobro, ko bi obstajale, preden bi ti, gospa Muka, in tvoje kolegice in kolegi smeli početi demokracijo, in svobodo, takšno, kakršno si predstavljate, v podobi popolne samosvojosti, v podobi polnega živetja tistega, kar v danem trenutku zaprija…

Tiran, diktator, ti sploh nisi za človeka, se ne da gospa Muka in, kakopak, tudi ostale gospe in gospodje imajo veliko pripomniti. Še zlasti gospa Be, že nekaj dni se pritožuje, ker na farmi ni modnega frizerja, pa je vsakič ostrižena povsem običajno, klišejsko, zastarelo…