Drugačen
si rojen,
neljudsko
prepoznaven,
in
danes, bojda, slaven,
zlagano
vsaj čaščen…
Te glaž
je gor držal,
da zmogel,
sred' mrčesa,
si
mnogo sled peresa,
pod
prahom v njej ostal…
Razumem
te, v dno biti!
In…
zroč vse te degene,
zavidam
ti mecene,
ki so
ti dali piti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar