O pametnih Indijancih in bebavem občestvu

Vsega, kar vidiš/slišiš, ni priporočljivo presojati zgolj na temelju videnega/slišanega, pač pa je dobro, v prid umnosti, upoštevati čim večje število dejstev, ne/posredno povezanih s predmetom presojanja.

Obča mnenja, mnenja nagonskih možganov, zmorejo izključno biti-neumna, prav radi tega, ker nastajajo na temelju (izključno) videnega/slišanega, radi nezmožnosti abstraktnega, s tem tudi celovitega mišljenja ( = razuma)!

»Indijanci so bili pametni, Naravi so vzeli samo toliko, kolikor so potrebovali,« je eno izmed takšnih, občih mnenj. Mnenj, ki, mimogrede, izkazujejo celo NEpoznavanje osnovnih stvari, pa, denimo, vidijo Indijance, kako se mastijo, v času obilnega lova, ob svojih ognjih, ne vidijo pa jih, kako gladujejo, čez zimo, takrat, ko so bizoni daleč, celo za puško, kaj šele za kopje, stran…

Obravnavano mnenje ne izkazuje samo presoje ne/pameti (Indijancev in njih načina živetja), pač pa celo ugotavlja določene značajske lastnosti, saj govori tudi o skromnosti, ki je, pardon – naj bi bila vrlina! Ker – če vzameš samo toliko, kolikor potrebuješ, in ne več, potem si, zanesljivo, skromen. Hm…

Zastavimo s primerom iz (uradno prepoznanega) živalskega sveta, pa stopimo k levom, tja, nekam v Afriko. Tudi ti levi so pametni (po mnenju bebavega občestva) in skromni,  kajti tudi oni Naravi vzamejo le toliko, kolikor TA HIP potrebujejo. Pa so res pametni, in skromni… ali SO zgolj NEUMNI, NErazumski, »jutrišnji dan« neupoštevajoči?! Slednje, so, zagotovo so le slednje. Zakaj tako menim? Preprosto…

V času obilne paše, se po afriških prostranstvih pasejo nepregledne črede živali: bivoli, antilope, zebre, žirafe, svinje… in takrat so ta prostranstva kot nekakšna samopostrežna trgovina – stopiš vanjo, pogledaš in izbereš in – že je jed, malodane, na krožniku, vendar…

Nastopi čas suše, in vse te rastlinojede živali začnejo svojo dolgotrajno (predvsem pa naporno) selitev. Iščoč vodo, in živo rastlinje, prehodijo stotine kilometrov. Pomeni, da ta »levja« prostranstva, prostranstva  (poprejšnjega) obilja postanejo – prazne samopostrežne trgovine! Še trave ni, da bi (mesojedim), vsaj za silo, glad utolažila!

Kaj ostane, tem levom, takrat? Imajo dve možnosti. Prva je ta, ki jo večina tudi izkazuje, ko ostane na svojem področju, in se zadovolji s tistim, kar tam najde. Najde pa (krepko) manjše živali, kot so tiste, s katerimi si je prej glad (uspešno) tešila, kar pomeni, da mora lev za isto sitost (kot jo je dosegel z neko antilopo) večkrat (uspešno) u/loviti… pomeni, da mora za količino hrane, katero potrebuje, večkrat (po)trošiti (svojo) energijo… pomeni, da mora (v takšnih razmerah) vnašati celo večjo količino hrane, kot jo je poprej, da nadomesti to več-potrošeno energijo… in, ne nazadnje, pomeni tudi to, da mu marsikdaj ne bo uspelo (uloviti), da bo zaradi izostanka hranjenja začel gladovati, da bo zaradi gladovanja vse manj uspešen pri lovu (kako boš lovil, če pa nimaš potrebne energije?), da bo zaradi manjše uspešnosti najprej zbolel, nato tudi – poginil od lakote (in/ali bolezni)!

Druga možnost je tista, ki jo posamični levi tudi udejanjajo – spremljati selitev vseh teh silnih čred, pomeni hoditi, po izjemni vročini in brez vode, stotine kilometrov daleč, vmes (vsaj poskušati) u/loviti, s tem pa (prav tako!) porabiti krepko več energije (že sama hoja – spremljanje premikajočih se čred – pomeni porabo energije, slabitev telesne, posledično tudi psihične, moči), kot bi jo v  primeru, da bi, na primer, ne bil (po občem mnenju) pameten, pač pa bi neumen imel hladilnik, v katerem bi, za čase pomanjkanja, hranil hrano…

So levi skromni, ker iz-narave-vzamejo-toliko-kolikor-potrebujejo? Hm, če je skromnost to, da se nažreš malodane toliko, da ti skorajda želodec poči, od sitosti, potem, zanesljivo, so.

V naravi lev dočaka malodane polovično starost, kot jo dočaka v živalskem vrtu. Verjetno zaradi tega, ker je pameten, in »iz Narave vzame le toliko, kolikor potrebuje«… dočim je tisti tepec iz ZOO redno hranjen, prav zahvaljujoč neumnosti tistega, ki je iznašel način za to, da pridela (in ohrani) več, kot v nekem, danem trenutku potrebuje!

Kolikšna je bila živetvena doba Indijancev? Verjetno nekaj takega, kakor je, še vedno, v posameznih predelih (tozadevno nerazvitega) sveta - pri štiridesetih, največ petdesetih si že iztrošen, in na smrt čakajoč, starec!

Kolikšna je bila, med Indijanci, umrljivost, zaradi podhranjenosti, zaradi (krepko) težjega načina živetja, kot je način, na katerega živimo mi, vključno z bebavo občostjo? Krepko, grozovito višja od današnje!

Ne nazadnje – koliko prostora (teritorija) so potrebovali Indijanci, takrat, denimo, ko so se za bizoni selili, kolikokrat so (zaradi menjave taistega prostora) zašli v konflikte z nekimi drugimi prav-tako-bizonom-sledečimi, kolikokrat so doživljali napade roparskih plemen, ki so se (prav tako radi pomanjkanja hrane) podajala na svoje pohode?

Doma imaš hladilnik, in prepričan sem, da imaš v njem tudi tisti obrok, ki ga boš danes zvečer, ali jutri, tekom dneva, užil… da ne bi bil lačen. Pomeni, da si neumen, ker imaš (v hladilniku) več, kot v tem trenutku potrebuješ?! Pomeni, da si neumen, ker kupuješ »ozimnico«, vedoč, da bodo krompir, solata, paprika… čez zimo krepko dražji, kot so takrat, ko rodijo (tu, pri nas)?!

Ne, ne, radi hladilnika pa že nisi neumen. In radi tega, ker imaš tudi ti več, kot v tem trenutku potrebuješ. Naučili so te »misliti« na jutri, pa ponavljaš to, kar zmoreš izkustveno, na temelju čutnih zaznav, doumeti. Neumen si zaradi drugega – ker si nagonsko bitje, ki »zna« le tisto, za kar je naučeno znati, in bi se, ko ne bi bilo razumnega Človeka, še naprej potikal za srnami, tudi daleč naokoli (tako, kot se v raznih džunglah potikajo še vedno), in bi se, ko ne bi bil čas borovnic, jagod, malin… sitil, če ne drugače, z drevesnim lubjem, s koreninicami!

In, mimogrede: ti, ki bi rad bil pameten, in Naravi jemal le toliko, kot potrebuješ – veš, da v vsakem trenutku, ki ga presediš za, denimo, računalnikom, Naravi po nepotrebnem jemlješ (računalnik deluje na energijo, to energijo je treba od nekod vzeti, zanjo prihaja do posegov v Naravo…), in to počneš zgolj za to, da – svojo nagonsko bebavost izkazuješ!?

In, v drugo, mimogrede: skromnost ni sitost prenažrtega, skromnost je popolno nasprotje žretja, prenažiranja!

In, v tretje, mimogrede: sleherna sprememba načina živetja neposredno pogojuje tudi spremembo t. im. standarda (in obratno), sleherna sprememba standarda neposredno pogojuje tudi živetvene potrebe, in sleherna sprememba obojega neposredno pogojuje tudi samo zadovoljstvo, obenem tudi dolžino, živetja! Žal tudi za občo bebavost!

Dalo bi se več, dalo bi se drugače, a kaj, ko – se mi v tem trenutku to ne da!