»Ker ženske moškim zavidajo tiča…«

»… ali pa se jim tič gnusi, postanejo lezbijke,« svoje »poznavanje« razkrivajo (tudi) sodobni tičoteoretiki, tisti, pač, ki v svojih raziskovanjih psihe ne sežejo dlje, kot do, očitno, ne/tiča.

Tudi v preteklosti so bili, vseskozi, od nekdaj, tovrstni »poznavalci« psihe. Takšni, ki so vedeli, na primer, da je količina (zmožnost) pameti odvisna od ne/imeti tiča, pa od velikosti glave (le kaj bi Ajnštajn, s svojo, glede fizične velikosti, podpovprečno glavo, porekel na to?!), od barve kože, vzgoje, izobrazbe, socialnega stanu… in bodo tudi v bodoče, vse dotlej, dokler bodo imeli možnost – izražati svoja »znanja« (in predvsem svojo NErazumsko bebavost)! Zaradi tega poglejmo, koliko, če sploh, je resnice v tej (in podobnih) trditvi!

Najprej se ustavimo pri nelogičnosti samega zapisa, ki dva različna vzroka opredeljuje kot predpogoj pojava (nastanka) ene in iste zadeve, lezbičnosti!

Ko bi zapisal »moker sem, ker sem padel v vodo, ali pa sem moker zaradi tega, ker nisem padel v vodo«, bi bilo vsakomur jasno, da je s tem zapisom nekaj narobe, kajti – če ne padem v vodo, kako bom moker?!

Zavidati-tiča in nagnusnost-tiča sta dve povsem nasprotni, med seboj kontradiktorni stanji (v prvem si ŽELIM IMETI TIČA, v drugem ga NE ŽELIM), in različna stanja imajo različne vzroke, bržčas, si upam zapisati, tudi – različne posledice (kakor pri ne/padcu v vodo)! Pomeni, da obe ti stanji NE moreta biti, že v sami osnovi, vzroka istega, lezbičnosti!

Takole, sedaj pa malček drugače…

Ker vse ženske NISO lezbijke (oziroma lezbičnosti ne prakticirajo), pomeni, da absolutna večina žensk moškim-ne-zavida-tiča, da se absolutni večini žensk tič-ne-gnusi.

V kolikor je večina (s svojimi značilnostmi/karakteristikami) merodajna za opredeljevanje tistega naravnega (stanja, podobe), običajnega, normalnega, potem ni težko ugotoviti tega, da zavidam-ti-tiča in tič-se-mi-gnusi NISTA naravni (običajni, normalni) stanji! In če nista naravni stanji, pač pa sta le POSLEDICI nekega dogajanja, potem…

Potem takrat, kadar na tak način razlagam lezbičnost, počnem natanko to, kar bi počel, ko bi zapisal, da je nekdo, ki je obolel za rakom, umrl zaradi bolečin (povzročenih s samo boleznijo, z rakom), in ne zaradi raka! Pomeni, da bi s POSLEDICAMI (same bolezni) pojasnjeval vzrok smrti, ne pa s samim dejanskim VZROKOM (z boleznijo samo po sebi)!!! A, vrnimo se korak nazaj…

V kolikor stanji zavidam-ti-tiča in tič-se-mi-gnusi NISTA naravni (običajni, normalni) stanji, potem pomeni, da OBSTAJA NEK VZROK, ki je pogojil (povzročil) odmik od izhodiščnega (običajnega, normalnega, NARAVNEGA) stanja, in ZGOLJ TA VZROK JE »KRIVEC« ZA LEZBIČNO IZKAZOVANJE (dočim sta stanji zavidam-ti-tiča in tič-se-mi-gnusi le POSLEDICI tega istega »lezbičnega« vzroka, sta, v bistvu, le NAČINA, na katera se, med ostalim, prakticiranje lezbičnosti izkazuje)!!!

Če bom blažil bolečine, pri raku (ali katerikoli drugi bolezni), s tem ne bom po/segal do samega bistva, do njihovega vzroka… s tem ne bom posegal v samo (in dejansko) bolezen, pač pa se bom spopadal samo z njenimi POSLEDICAMI! In, če bom posegal v stanji zavidam-ti-tiča in tič-se-mi-gnusi, bom počel – popolnoma isto!

In, za zaključek, še malček drugače: ko bi tičoteoretiki stopili na podeželje, do nekega pašnika, denimo, na katerem se pasejo biki… bi videli, kako se (biki) med seboj naskakujejo, pa…

Mar to počno radi tega, ker se jim vagina gnusi… ali jo, kravam, zavidajo? Ali to počno radi tega, ker so homoseksualno naravnani? Ali, preprosto, to počno zgolj zaradi tega… ker je tisti, ki je samo bike zaprl v ogrado, posegel v neko naravno (goveje) stanje, in s svojim posegom povzročil to, da žival ne zmore drugače zadovoljevati svojih nagonov, kot v podobi »odstopanja od naravnega«?!

Mimogrede: obstaja veliko načinov poseganja v naravno zasnovanost (ne le ločitev samcev od samic).