Že tretji dan oblak se cmeri

Že tretji dan oblak se cmeri,

in noče stran, raje temni,

zaprte so nebeške dveri,

pa sonca od nikoder ni…

Že tretji dan dežinke, v plesu,

so pohitele prek meja,

volja sesuta, in v stresu,

še spati se mi več ne da…

Že tretji dan je brez navdiha,

kam krenil bi, ko ni smeri,

naprošam veter, da zapiha,

in da nebo, spet, razvedri…

Že tretji dan so ista čreva,

ničesar ni, da se mi da,

povsem v zaman vsak hip mineva,

oblak pa kot bi bil brez dna!