Črna reka

Naj dež sije, sonce pada,

vamp razmišlja, glava strada,

vselej so ne-bitne biti

kadar gre za riti!

 

Strah nikoli se ne laže,

vedno majhne jih izkaže,

ko pa do moči dospejo,

tudi preko trupel grejo…

So pošteni, če se splača,

če odsotna je gorjača,

a prav rado v žep jim kane,

ko priložnosti so dane…

Vselej so za prav, moralno,

no, tako, vsaj oralno,

pa čeprav jim sploh ni znano

kaj je prav, in kaj zlagano…

Do jezikov so z rokavi,

ne le delavni, garavi,

se jim pridnost kar kadi,

da kot pičkin dim se zdi…

Jih ponosne čas veliča,

pod reflektorji naj-niča,

od vsihmal so trde glave

vredne večne slave…

 

Naj dež sije, sonce pada,

v govnu čisto zgolj nastrada,

govna pa, od pamtiveka,

nepregledna, črna reka!