Samo še eno kosilo…

Kadarkoli je doma, Mala, iz dneva v dan štejem, pravzaprav odštevam, kosila. S tem se, na nek način, tolažim, oziroma se hrabrim, kajti…

 

Z večerjami nimava težav, vsaj izvedbenih ne, ji kar zgoraj, v sobi, postrežem z jedjo. Mi je neprimerno lažje spopadati se s stopnicami, pa prinašati in odnašati, kot da bi imel opraviti s »selitvami narodov«…

 

Pri zajtrkih je zadeva že nekoliko bolj zapletena, a, kljub temu, lažje izvedljiva. Po prespani noči se namreč pojavi lakota, pa – če ji ne dam smokijev, ali jih dam le malo, se bova prej odpravila v pritličje. Obenem pa je za pripravo zajtrka potrebnega krepko manj časa, kot za pripravo kosila. S temi kosili pa…

 

Po zajtrku, sredi dneva, ni lačna, in se ne zaveda tega, da pa bo postala, kmalu, in tega, da izdelava kosila terja nek čas, pa…

Ko zastavim, ob neki uri, s tistim greva-dol-pripraviti-kosilo, morava-iti-kmalu-boš-lačna… me niti malo ne upošteva, pač pa trmari, po svoje. Jaz pa na silo ne želim. In – ko se ji začne, od daleč, oglašati lakota, šele tedaj se uspeva premakniti, po uri, uri in pol, marsikdaj tudi dlje časa trajajočih pregovarjanjih…

 

Kakopak, v kuhinji se pojavi nova zgodba, in njen protagonist je, v osnovi, ona, že lačna. In to zgodbo bi lahko povzel s sledečimi besedami: ne, ne dam ti torte, ne dam sladoleda, ne sira, piškotov, čokolade, smokijev, ne dam ti mleka, ne boš se nalivala s sokom, ali z vodo, kajti – zapolnila boš želodec in potem ne boš mogla jesti…

Kakopak ji to ni všeč, pa ugovarja, protestira, se, mnogokrat, tudi ujezi, celo do solza, vendar – tu, pri meni, ni boga, da bi ji v pomoč priskočil… in, kakorkoli že…

 

Nikoli ne vem, kaj bo jedla, in česa ne, ter predvsem koliko, pa se mi ob vsakem uspešno o(d)pravljenem kosilu, ko nisem kuhal zaman, pač pa je dete sito, skala odvali s pleč. In tudi danes se mi je, ob tistem samo-še-eno-kosilo…

 

Glede tega še enega, jutrišnjega, se ne bojim. Dogovorila sva se namreč, da bova pekla lazanjo, le-to pa ima rada, potemtakem – ne bo vprašanja, če bo (po)jedla, »le« z eno malenkostjo, s »selitvijo narodov«, se bova morala soočiti.