O kurjih očeh in še čem…

Vsi vedo… a nihče zares.

Vsi so pošteni… a nihče zares.

Vsi so pridni… a nihče zares.

Vsi so sposobni… a nihče zares.

Vsi bi žrli, v nedogled… a za žretje je potrebno najprej ustvariti.

 

Skromnost je lepa čednost, pa je ni med občimi najti.

Pa ne, da ni moč o skromnem govoriti, pri njih, ob njihovih beticah, »srcih«, »dušah«...

 

»Osmislil« sem si živetje, vselej drugega soseda najdem, ki ima več kot jaz, pa ga lovim.

 

Hudič s Slovenci nima težav, drug drugemu preprečujejo izhod iz pekla.

 

Ej, Trampica! Knjigo je izdala, zdaj bi še film snemala. O sebi, kakopak.

Ej, trampasti, spet boste imeli kaj proučevati.

 

Ko se pojavijo razne kung-fuj reklame, preklopim na drug program, ob tem prekolnem, in skušam ugotoviti, kdo je, pri vsem tem, najbolj butast.

 

Deželi se ni bati za njeno »(h)um(or)iranje«, čeprav v zrncih Tof in Šraufciger bledita.

 

Če želiš prosperirati med bebci, moraš biti eden izmed njih. Ali pa vsaj brez trohice samospoštovanja, da k njim poklekneš.

 

Prevelike hlače oblačijo, da bi jih resno jemal.

 

Med nagoni kroži novo spoznanje: po naslednjih volitvah bo bolje.

 

S kurjimi očesi je težava, a očitno le takrat, kadar tudi v čevlje zaidejo.