Brez skrbi, mi je bilo zagotavljano, pred montažo
dimnika, naši mojstri imajo toliko izkušenj, da bodo znali priklop za peč (op.
p. cev, ki gre skozi zid) postaviti na pravo višino. Kaj pa boste dali na tla?
A, topli pod. Brez skrbi, ne bo težav...
Da ne bo nesporazumov: z omenjeno ekipo sem že poprej
sodeloval, dvakrat, obakrat sem bil zadovoljen, in tudi v tretje nimam
resnejših pripomb, čeprav...
Bentiš, sem razmišljal, ko sem peč pregovarjal, da se
približa dimovodni odprtini, kaj pa, če bo peč krepko previsoka, sedaj, ko sem
namesto toplega poda ploščicam odmeril tla, v kuhinji?! Ploščice so namreč vsaj
pet milimetrov debelejše, od toplega poda, pa še nekaj več lepila terjajo, da
se udobno, predvsem pa zanesljivo namestijo! In kaj, če je že sedaj spuščena na
minimum, pa mi ne bo pomagalo obračati nogice, na katerih stoji, in s pomočjo
katerih se da, za določena odstopanja, uravnavati višino peči, konkretneje -
višino odprtine, v katero pride dimovodna cev, nameščena v skoziziden odvod?!
Jo bom moral odmakniti od zidu, s tem izgubiti del prostora, v kuhinji, ter jo
na drugačen način priklopiti...
Brez skrbi, peč bo kar legla v odprtino, jo boste,
zlahka, sami namestili. Le vrata regulirajte, takrat, ko bo postavljena na
mesto, zdaj so kriva, ampak se jih ne splača uravnavati, preden ne sede na
svoje mesto. Saj je preprosto, boste videli, tako, kot se regulirajo vratca na
omaricah, sta mi razlagala mojstra, monterja, ko sta postavila dimnik in peč
malček predrugačila. Med ostalim sta distančno ploščo, ki preprečuje
pregrevanje blizu postavljenega pohištva, ali pa opečene dlani nadobudne
radovednice Lile, premestila z desne na levo stran(ico) peči, bolje -
štedilnika na drva...
Kakorkoli že, postavim peč, ob zid, snamem vse, kar se
zgoraj da sneti, da pobliže ugotovim, kje se zatika, pri njenem priklapljanju
na odvod dima, in ugotovim - bentiš, ni previsoka, peč, nasprotno - prenizka
je! In to kar za nekaj milimetrov! V popolnem nasprotju s pričakovanji, glede
na že omenjeno zamenjavo topli pod - ploščice!
Prav. Odmaknem jo, toliko, da dobim potreben prostor
za obratovanje, pa - ajd, obračaj nogice, da jo zvišaš. In je šlo, po nekaj
minutah je bila peč natanko tam, kjer mora biti. Priklopljena na dimovodni
odvod. In, v vseh smereh gledano, popolnoma pod zapovedmi vodne tehtnice!
Jupiiii, uspelo mi je... sedaj pa še vrata...
Nameščam jih, odvijam, premikam, zavijam, ampak - če
se na glavo postavim, vrata se ne odpirajo/zapirajo tako, kot bi se morala,
potemtakem - "štelanje" vrat nič ne pomaga, stanje je nespremenjeno,
pa je, bržčas, razlog zapletov nekje drugje...
Priznam, marsičesa ne vem, in ne znam, tudi spomina
nimam najboljšega, za (meni) nepotrebne, banalne zadeve, a z razmišljanjem,
zaenkrat vsaj, (še) nimam težav. Kaj pa, če je distančna plošča pretrdo privijačena,
in je, radi tega, preblizu vrat...
Odvijaj, snemaj, na koncu celo ploščo, pa - tri
podložke, med njo in pečjo, so zadostovale, da je plošča sedla tako in tam,
kakor in kamor bi že v osnovi morala sesti. Takrat, ko sta jo mojstra
(na)montirala. In vrata se odpirajo... brez težav, kakor da bi po maslu tekla,
neslišno, brez sile in drgnjenja...
Zadovoljen sem. Kakor vsakokrat, ko ugotovim, da
zmorem, četudi nisem, vsaj formalno, usposobljen. In še posebej, ker gre le za
tehnično področje, kateremu se sicer raje izognem, kot da bi rinil vanj,
nanj...
Ni komentarjev:
Objavite komentar