Hvaljen Jezus in vsi/ostali bogovi, katerim je v
betice padla (za)misel, da dahnejo pamet takšnim rečem kot so človejak, pa
televizor, pralni/sušilni stroj, pečica, telefon... in, da ne pozabim - kit!
Res je, neizmerno sem jim hvaležen, zlasti ob slednjem primeru, kajti...
Pomnim, eno od najmanj ljubih mi opravil, v
preteklosti, je bilo kitanje oziroma mavčenje zidov! Jaz, bolj nepraktičnih
rok, in kit, ki, takrat, še ni bil pameten, to sta bili dve zadevi, ki,
preprosto, nista šli vkup: komaj sem polovico pripravljene mase porabil, že se
je preostanek strdil v posodi, in sem ga metal stran, pa potem drgnil, da sem
očistil...
Z nekakšnim nelagodjem sem se danes lotil kitanja. Ob
pomoči moje ženske polovice, kakopak, da je šlo lažje, čeprav...
Kot sem že uvodoma zapisal, je današnji kit krepko
pametnejši od nekdanjega! Celo od prodajalcev, ki v trgovinah
renomiranega-trgovca-z-dolgotrajno-tradicijo prodajajo malodane vse, od
dopustov do dela... a me začudeno gledajo, ko jim mavec omenim, da ga moram v
lepo slovenščino prevesti in iskati gips...
Kakorkoli že, današnji kit, očitno, ve za moji levi
roki, in me je pripravljen (po)čakati! In tudi me, (po)čaka, vsaj do sedaj me
je, ko sva opravila malodane vse, in je le še nekaj minut kitanja ostalo, za
zvečer, ko bo vročina malo manj stiskala, čeprav...
Ene same zadeve ne razumem. V navodilih. Piše, da ga
dobro zmešam, z vodo, in da naj mešam minuto dolgo, ok, v nadaljevanju pa...
khm, nikarte zamerit, ker le navajam, iz navodil, da - moram počakati pet
minut, da nabrekne...
Bentiš, ne vem, če niso nekih senzorjev zmešali v
maso, če lahko, tako, na daljavo, ugotavljajo, če mi bo po petih minutah res
nabreknil?! Pa tudi - brez nabreklega ne morem kitati?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar