Zjutraj je radijski povezovalec prebral misel nekega
ameriškega pisatelja (žal nisem zasledil njegovega imena), misel, porojeno pred
poldrugim stoletjem. Je simpatična, ta misel, pa čeprav vsebuje kar nekaj napak
oziroma pomanjkljivosti. Glasi pa se takole:
"Temeljna težava Sveta je v tem, da so pametni
dvomeči, medtem ko so neumni samozavestni."
To je dejstvo. Mislim, skorajda dejstvo, zanesljivo pa
lep približek dejstvu, kajti...
Ne kaže zameriti temu pisatelju, da pred toliko časa
ni vedel, da obstaja razlika, korenita, med pametjo in (raz)umom. Tega, žal,
večina tudi danes ne ve. Tega ne vedo niti tozadevno (iz)šolani
"strokovnjaki" s področja psihologije. Pravzaprav to vemo redki, in
še redkejši smo zmožni ugotavljati, in ugotoviti, omenjeno razliko. Potemtakem
- pametni niso dvomeči, kajti pamet je tisto najpreprostejše mišljenje, ki se
je zmožno (na)učiti ponavljajočih se zadev, in s katerim razpolaga domala
sleherno živo bitje, potemtakem tudi žival!
Da so dvomeči, velja za (raz)umne. Pa še to ne v
absolutni podobi, kajti - kadar nimaš zadostnega vpogleda v določeno vsebino,
takrat izkazuješ dvom (tudi ali celo predvsem) v lastno usposobljenost za
soočanje z njo, dočim takrat, ko si (samemu sebi, zlasti) že dokazal, da zmoreš
tisto, o čemer govoriš, takrat pa si, kot (raz)umen (po pisateljevo
"pameten"), samozavesten, saj tvoje prepričanje temelji na
dejanskosti!
Pisatelj tudi ni poznal razlike med samozavestjo in domišljavostjo. In, znova,
tudi tega mu ne kaže zameriti, saj je, tudi dandanes, ne pozna večina.
Absolutna večina. Ta razlika pa je v tem, da je samozavest utemeljena na
objektivnih dejstvih, da se izkazuje kot zmožnost udejanjanja tistega, za kar
govoriš (si prepričan) da zmoreš (zato traja kar nekaj časa, preden samozavest
izgradiš!), medtem ko so bebci DOMIŠLJAVI, saj njihova "samozavest"
temelji zgolj na njihovem (neutemeljenem, praktično) prepričanju o tem, da
zmorejo, čeprav dejansko - ne zmorejo! Pomeni, da si zgolj domišljajo, in to
počno takoj, zdajci in vselej, pa - neumnost ne potrebuje niti sekunde, da bi
ugotavljala lastno "pametnost" (ali kakršnokoli drugo, ne zgolj
mišljenjsko, zmožnost)!
In še eno "malenkost" bi se dalo pripisati,
v kontriranje sicer simpatični misli (ki je zgolj vsebinsko nedorečena, sicer
pa še kako sprejemljiva): ko bi bili bebci v manjšini, bi bilo tudi učinkovanje
njihove bebavosti brez omembe vrednega vpliva, tako pa, ko so (raz)umni
posamezniki (pripadniki vrste Homo Sapiens) rariteta (za tiste, ki jim gredo
tujke slabše v betice: izjemna redkost), tako je v bistvu presenetljiv sleherni
premor, v katerem se Svet izkazuje kot umen! Pomeni, da je problematična
sestava tistega, čemur pravimo človeštvo, saj to človeštvo ni sestavljeno
izključno iz razumnih bitij (kot bi naj bilo, glede na to, da je razum tisto,
kar človeka - človeštvo razlikuje od živali - živalstva)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar