Letos nič več…

… doline, nabave, izdatkov. Vsaj upam, da bo tako…

 

Nekaj dni sem razmišljal o tem kdaj naj se podam po opravkih. Danes sem pričakoval gnečo zaradi komajda minulih »božičnih praznikov«, pa še pokojninski dan je, v ponedeljek in v torek jo pričakujem, ker bo glad oživela tik pred Novim. In sem se, po načelu bolje čim prej opraviti kot kasneje, odločil za danes…

 

Priznam, izjemno prijetno sem bil presenečen! V banki nisem čakal niti trenutka, črpalka mi je vzela nekih pet minut, v trgovini, v katero sem se podal po živež, je bila samo ena stranka pred menoj, pri blagajni. Že res, da je bil dren med policami, a ni upočasnjeval nabavljanja, le… police skorajda izropane, tudi zaradi nesposobnega poslovodstva, ki ne zmore niti sprotnega polnjenja zagotoviti, kaj šele, da bi se z zmožnostjo nabavljanja izkazovalo…

 

V bistvu sem največ časa porabil v trgovini z igračami, pa ne zaradi tega, ker bi se trlo kupcev, pač pa zaradi načrtovanja, mojega, tega, da s sprejemljivimi mi sredstvi Mali zagotovim čim več radosti, in čim večkrat. Kakorkoli že, približno dve uri sta minili, od odhoda v dolino, do pristanka pred garažo…

 

Njene darilne vrečke so že pripravljene. Prvo bo našla ob prihodu domov, ostali v naslednjih jutrih. Če bom zdržal, s tem, da ji veselje drobim. In načrtujem, da ju bo našla v kuhinji, zjutraj, da vsaj za dva dneva pospešim njeno jutranje raztegovanje, da vsaj v dveh dneh skrajšava potovanje do zajtrka…

 

Nekajkrat mi je omenjala, česa si želi. In to je, med ostalim, tudi nabavljeno. Celo pismo sva pisala, Dedku Mrazu. Pravzaprav je ona zgolj izkazala strinjanje, s tem pisanjem, in sem pismo, v njenem imenu, napisal jaz. Njene pisave namreč Dedek še ne zna brati. In sem ji prebral napisano, in v napisanem ni bila nobena konkretna želja izražena. In ni imela pripomb. Ji je pa bilo všeč, ker je pisalo, da je bila dovolj pridna, da bi smela prejeti novoletna darila. Hm, k sreči, otroški, je moč tudi skozi prste pogledati…

 

Mesec dni je minilo od operacije, in danes mi je uspelo, da pri vstajanju s postelje nisem šel na kolena. Upam, da v naslednjih dneh to tehniko vstajanja še izpopolnim, je časovno krepko učinkovitejša.

Spričo tega napredka že snujem nov »podvig«. Pred Novim nameravam posesati, tla, zidove, stropove. Nazadnje sem to počel dan pred operacijo, pa se je pajčevin nabralo. In smetja tudi, seveda. Počasi, a zanesljivo. Nikamor se mi ne mudi, malodane ves čas, kar mi ga je še ostalo, imam na razpolago. Tako in tako ničesar pametnega nimam za početi, s tem se, bojda, že celo svoje življenje izkazujem. Amen.