Uvidevnost, izjemno redka danost…

Kadar nisi zmožen ugotoviti vzrokov, takrat je neumnost ugotavljati njih posledice!

Obča, nagonska pamet ugotavlja IZKLJUČNO na osnovi čutnih zaznav, zaradi česar so njene ugotovitve, njena pojmovanja, njene »resnice« daleč od dejanskih stanj, od dejanskih resnic! So zgolj tisti njihov »po svoje vedeti«, in nič več. Za ugotavljanje vzrokov (tistega NEVIDNEGA, čutnim zaznavam NEDOSEGLJIVEGA) namreč potrebuješ mišljenjsko zmožnost, imenovano abstraktno mišljenje, potrebuješ – RAZUM!

 

Marsikatere stvari se na prvi, sila površen pogled kažejo povsem enako, vendar – ni vse zlato, kar se sveti! Te stvari, ta izkazovanja namreč potekajo na temelju RAZLIČNIH, NE-enakih vzrokov, potemtakem tudi izkazovanja NE morejo biti enaka. Še huje, lahko so popolna nasprotja drugo drugemu.

 

Uvidevnost. Empatija. Zmožnost zaznavanja, prepoznavanja in PREDVSEM – UPOŠTEVANJA NE-svojih čustvovanj, potemtakem čustvovanj drugih!

 

Uvidevnost JE PRIROJENA SAMO RAZUMSKEMU BITJU, človeku, dočim nagonskim ni! Nagonska bitja obstajajo v okvirih boja za obstanek, le-tega osnovna značilnost pa je – NAJPREJ poskrbi ZASE! Vidiš, uvidevnost pa je nasprotje, je POSKRBETI ZA DRUGEGA (četudi, ali celo praviloma, na lasten račun)!

 

Uvidevnosti se NI moč naučiti. Nagonski se sicer naučijo, in to sila hitro (ta uk jim je »v krvi«), biti »uvidevni«, »ljubeznivi«, »prijazni«, a ta njihova uvidevnost, ljubeznivost, prijaznost je daleč od dejanske!

 

Pravijo, da šefom lezejo-v-rit. Lezejo, in ne samo neposrednim šefom, pač pa se tako izkazujejo do slednjega močnejšega, večjega, od katerega nekaj SEBI v prid pričakujejo! Bodisi ohranitev delovnega mesta, morda celo napredovanje, bodisi ohranitev, celo povišanje plače, bodisi »samo« neko varnost, neko ne-nadlegovanje, nek vsaj-pri-miru-me-bo-pustil… dočim znajo do »manjših«, šibkejših, zlahka izkazati svojo živalskost!

 

V »ljudstvu« velja prepričanje o »slovenski pridnosti«. Nič posebnega, vsako »ljudstvo«, vsaka ČREDA se ima za boljšo od ostalih, pa čeprav nima niti najmanjših osnov za takšno pojmovanje!

NISO pridni, so zgolj »pridni«, kajti – kadar delaš zato, ker MORAŠ delati (da ohraniš – ali izboljšaš – plačo, delovno mesto, ali »zgolj« zato, ker obstaja določena represija, ki ti NE-dela, brez kazni, NE dopušča), kadar delaš zato, ker pričakuješ, da boš na osnovi dela dospel do nečesa SEBI ugodnega… takrat NISI priden, pač pa si običajen nagonski SMRAD, nek preračunljiv, hinavski gnus, ki bo naredil vse, in to samo zato, da bo SEBI (iz)boljšal!

 

Kadar si priden – takrat delaš ZARADI DELA SAMEGA, zaradi tega, ker čutiš odgovornost do izvajanja prevzetih zadolžitev, zato, ker v samem delu NAJDEŠ ZADOVOLJSTVO, in so ti zadeve, kakršna je, na primer, plača, drugotnega značaja! Še več, kadar si priden, takrat boš delal tudi v primeru, da na osnovi oddelanega NE boš prejel nikakršnega plačila, z izjemo osebnega zadovoljstva, ker si prevzeto uspešno, korektno opravil!

 

Kadar sem »ljubezniv« do nekoga, kadar »njemu pomagam«, in to počnem zaradi tega, ker OD NJEGA neke KORISTI ZASE pričakujem, takrat nisem ne ljubezniv, ne uvideven, pač pa sem običajen nagonski hinavec, pokvarjenec!

 

KO bi bili zares uvidevni – NIHČE NE bi zmogel v miru (pred lastno vestjo!) živeti, v primeru, da bi ob njem živel nekdo, ki bi, zaradi tega ali onega nekega pomanjkanja, živel v nezadovoljstvu! NE bi zmogel, pač pa bi se trudil, na vse možne (etične, kakopak) načine, temu nekomu njegovo življenje izboljšati, mu pomagati, mu DATI tisto, česar nima, in kar potrebuje. In ker NE morem dajati iz tistega, česar nimam, mu lahko dam samo iz tistega, kar je moje, kar imam, pomeni, v »prevodu«, da se SEBI, svojim željam, svojim potrebam odrekam, in to počnem »samo« za to, da želje in potrebe nekoga drugega umirim, razrešim! In to je popolno NASPROTJE občega bog-je-najprej-sebi-brado-ustvaril, njihovega najprej-je-treba-zase poskrbeti, nasprotje obče sebičnosti, nagonske prilagodljivosti, nemoralnosti, NE-uvidevnosti!

 

Da, njihov »po svoje vedeti, znati, razumeti« je sila drugačen od dejanskega vedenja, znanja, razumevanja, a jim zadošča (kako ne bi, ko pa do drugačnega mišljenjsko NISO zmožni dospeti?!), zlasti, ker jih v njihovih očeh lepša, pa čeprav z NEresnicami (katerih tako in tako ne prepoznavajo), in čeprav skuša iz občega smradu narediti nekaj lepega, neutemeljeno in brez uspeha, kakopak. Ob tem pa so tako BEBAVI, da niti tega niso zmožni dojeti, da – ko bi dejansko bili (vsi, ali vsaj pretežna večina) dobri, pošteni, sposobni, pridni, uvidevni… potem Svet v nobenem primeru, ob njih takšnih, ne bi mogel biti običajen nagonski SVINJAK!

 

Živelo javno šolstvo, živeli »izobraženi« bebci, živela »demokracija« sebičnih, pokvarjenih in sobivanja NEzmožnih bitij… ne bo dolgo, ko bo sledila edina možna posledica takšnega stanja, ne bo dolgo, ko se bo potrebno znova pobirati-s-trdih-tal (v kolikor bo takšno pobiranje še izvedljivo, seveda)!