Človeku
je povsem nesmiselno iskati smisel življenja sredi občega svinjaka! Kot edina
smiselnost se namreč lahko izkaže razkrivanje Resnice, pa še ta smiselnost je
vprašljiva, v kolikor razkrita Resnica ne vodi v spremembe.
Ne
delam zato, da bi žrl in se zabaval, pač pa jem, in do ugodja dospevam, da
zmorem početi.
Še
najsvetlejše ideje v parkljih »oportunističnih« svinj tonejo v blato.
Pameti
ni, da pametuje, čeprav se prav s tem v neumnosti razkriva. Ji je pa v olajševalno
okoliščino šteti to, da – ko bi v sebi ustreznem okolju živela, kot neka
plemena to počno, v nekih pragozdovih, bi, krepko manjša, kot se napihuje, in
kot neznaten delček vsega, normalneje delovala, pa četudi se ne bi mogla
izogniti bogovom in ostalim svojim blodnjam.
Lastijo
si zasluge za ustvarjeno dobro, čeprav je njih prispevek, celo »zapovedan«,
takšne narave, da bi ga bilo moč doseči bodisi z volom, bodisi s strojem.
Črv
razkraja, da ne bi prevladalo slabo, človejak razkraja, da dobro ne more
zaživeti.
Ko bi
verjel v »boga«, bi jim smisel našel v podobah »božje kazni«, ker pa ne
verujem, jim tudi smisla ne morem najti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar