Kot polž…

Kakor polž, na plečih nosim

vse, kar zmorem bit,

se znojim, in sapo trosim,

ni nikamor prit,

bolj polzeče vse se vleče,

čas pa brž odteka,

ni mi tiste prave sreče,

le čakanja neka…

 

Čakam le, da ne dočakam,

razen noč ko pade,

znoj na poti vsej pretakam,

trud pa moč mi krade,

ni želeti, ni stremeti,

le naprej nositi,

da, ko mi bo vse odšteti,

smel bom odložiti…