Krog…

Krog. Črta, ki svoj rep lovi.

Kakopak, ga ujame.

Ko sklene z njim se, izpuhti

prav vse, kar prej se vname.

In misli, in ideje, sanje,

in trud, vse čas požanje…

 

Krog. Zaokrožena zgolj slika.

Ki – bolj se trudi, bolj mineva,

ne prihaja, se odmika,

da v odmaknjenost dospeva.

Tirnica predolgo kratka,

in vsekakor – brez povratka.