Kadar se muza, ali se vsaj namuzne,
črke prav zlahka
meče na papir,
če pa zgodi se, da
znenada guzne,
v prazno belino
zre pekoč nemir...
Muza je šema, rada
se našemi,
včasih jezična, v
trušču se razda,
ko pa v lahkotnost
s krili se opremi,
bleščice trosi
prek širjav neba...
Je kot kraljica,
sodi in daruje,
ko na povodcu mi
drži pero,
v srcu se zbuja,
in s krvjo potuje,
če ubeži, me
gotovo več ne bo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar