Presečna

Iskali smo se, silno pohiteli,

vsezmožni zmožnega početja,

sledeč svetnikov naših razodetja,

jim vse, neuki, smo verjeli…

Garali smo dosežke vrh jezika,

in v sanjah rasli so potenciali,

mi svetu zlahka bomo pokazali,

da naša majhnost v bistvu je velika!

A kaj, smo, kaže, ritensko krenili,

po pameti, ki še v zarodkih klije,

budeč, prav tvorno, silne razprtije,

pokradli, razprodali in zapili…

Zdaj slednji v bran se spreneveda,

pa v drugih s prstom krivce kaže,

z obeti se, po starem, laže,

bodočnost pa je vse bolj bleda…

Drugače, pač, ne more biti,

kjer je politika kurbišče,

in s ceste v njej vsak sebe išče,

ni polnih glav, le težke – riti.