Na vidiku sonce sije,
sonce sije, čas
zlati,
a z vidika
harmonije,
mir rad lega med
kosti...
So pred nami
perspektive,
že prežvečen, star
problem,
krožnice so vselej
krive,
da se svet vrti
ljudem...
Ni se bati zgodbe
večne,
Zemljici bo spet
lepo,
ko prtljage vse
človečne
enkrat se znebila
bo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar