Najnič

Slepimo se, čeprav smo slepi,

se lepšamo, vselej nelepi,

razkazujoč se v biti grdi,

v beticah pa kamnito trdi!

Baje smo naj, a ni dileme,

zgolj šlepamo se na izjeme,

mlakuža, ki se v smrad razkraja,

je rit le rit, če ni značaja!

Veliki v majhnosti, kup niča,

želeči, a nedosegljivi,

prelest, ki rada zver izpriča,

predvsem pa: nikdar, nikdar krivi!

Slepimo se, svoj um temačen,

iščoči v lastni se zablodi,

ne zmore biti Svet drugačen,

ko pa v koraku z nami hodi!