Murmur

Ko zrastem, si bom kupil jahto,

veliko jahto, za cel svet,

na njo bom zložil svojo plahto,

odrinil, daleč stran, živet…

Nekje v sredini oceana,

kjer ni sledi sluzavih lic,

in je spokoj objem orkana,

in žene v ples spev redkih ptic…

Ponesem merico črnice,

prgišče, dve celo, morda,

če zamegli samota lice,

pa poigral bi se boga…

Pa bom blataril, kar pač rata,

verjetno Njega, in pa Njo,

ne znam, priznam, tako, iz blata,

itak zabrisal bom v vodo…

Zazrt v prazne globočine,

bom videl zmes, kako drsi,

kako, še preden v nič izgine,

krog sebe vso bistrost skali…