Škratočas

Sedem škratjih let je en sam mesečev sijaj,

sedem teh sijajev pa prežene zimo v kraj,

sedem škratjih dni se vleče kot so dolga čreva,

čreva pa, če v njih črviči, huda so zadeva!

Sedem škratjih ur minut po naše ne poznajo,

škrati čas po kurjih jajcih sveže naravnajo,

prvo jajce kura znese, dan oči pomane,

z drugim jajcem vse škratovje na kosilo plane…

Tretje jajce škratje delo do naslednjič spravi,

ob četrtem čas za čas je, da se zaustavi,

da se škrat k počitku spravi, v sanje si postreže,

dokler v kurniku spet kura jutra ne izleže.

Škratji čas je čudne pasme, nič sekund ne bije,

dlan utrip z utripom meri, ko v dlan zavije,

škratji čas po svoje teče, kure ga neso,

jaz pa jim ga v hipu zmažem, s kruhom, na oko!