Po slamici pijem življenja prelesti,
po slamici srkam
sladkost, ki greni,
ko vidim, kaj vse
se sprehaja po cesti,
si mislim
"čemu sploh vsi upi v ljudi"...
Po kapljicah tekla
so silna spoznanja,
spoznanja v času,
da čas bi zorel,
a gluhemu v prazno
beseda odzvanja,
in ni je luči, ki
bi slep jo dojel...
Zaman so vse
knjige, zaman vsi izreki,
razum še nikdar ni
norosti veljal,
kot struga
pripisana je svoji reki,
tako bo, v
neskončnost, žival le - žival!
Zaman definicije,
formule razne,
če brez
kalkulatorja v živo ne gre,
hotenja so polna,
a glave so prazne,
pa to, kar
gradijo, to tudi žive...
Po slamici pijem
življenja prelesti,
ta svet se,
gotovo, nekoč spremeni,
takrat, ko se znal
bo dokončno otresti
neumnega kroga
dvonoge nravi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar