Jaz sem tupak, zlahka priznam,
ničesar ne vem in
ničesar ne znam!
Krog mene modri v
neštetih hitijo,
in svoje modrosti
v življenjih živijo...
Dvom je balast,
dvom je slepilo,
z veje dvomeče ne
bo obrodilo
seme radosti,
veselje spoznanja,
ki ta naš svet
veleumno poganja...
Božje resnice,
prav vse razodete,
nikdar napačne, za
vse čase svete,
kaj bi razvoj, kaj
odkritja spočeta,
ovca še vedno je v
kožuh odeta!
Jaz sem tupak,
prav zlahka priznam,
ničesar ne vem, in
ničesar ne znam,
celo življenje
živim v lastni zmoti:
Kot da bi
poganjali svet idioti...
Ni komentarjev:
Objavite komentar