Ubog si, ti, človeški rod,
ki v lastne bi duha globitve,
a nisi vešč niti streznitve,
ujet v brezup večnih zablod!
Ubog si, v želji, ki pekli,
pa rad bi segel nad oblake,
obenem pa svoje korake
popelješ, zlahka, do krvi!
Ubog si, in boš tak ostal,
ker ti drugače sploh ni dano,
ker v svojem bistvu si - žival!
Bojiš stopiti se v neznano,
jemal bi raje, kot dajal...
si upanje neosnovano!
Ni komentarjev:
Objavite komentar