Ubogal
nasvete sem, štirinajst dni,
ker stisnil
me je deprimizem,
baje
vse je lepše, puhtijo skrbi,
če
vržeš se v pozitivizem…
Pet
dni sem porabil, da padel sem not,
sem,
kaže, preveč se dilemal,
potem
pa na cesti, v štacuni, povsod,
v
objem vsakogar sem prižemal…
So
sprva me gledali, kakšen čudak,
ko drugih
pet dni sem vztrajal,
in
jim, ljubeznivo, v ljubezni zgolj znak,
poljube
na lica še dajal…
Potem
sem začel jim še srca delit,
prav mehka,
in puhasto rdeča,
takrat
pa se znašel, znenada, sem v rit,
prišla
je ekipa leteča…
Pristal
sem v norišnici, hitro, na mah,
obtožen,
baje, kretenizma,
povem
vam, odkrito, da zdaj zopet strah
me
tega je pozitivizma!
Ni komentarjev:
Objavite komentar