Mlin

Melje mlin, po ritmu mletja,

melje, drugega ne zna,

vse, od zrnja, pa do smetja,

vse drobitvi se poda...

Melje, melje, od davnine,

v večnost melje, in še dlje,

v mlinu vse enkrat izgine,

nič nikdar mu ne ucvre...

Cela pot, iz nič do niča,

vmes pa voda svet gladi,

včasih trato v cvet prepriča,

včasih mulj zgolj odloži...

Melje, melje, mlin, preudarno,

prav vse mletje bo razdal:

nekaj gre za kruh, v pekarno,

nekaj v krmo, za žival...