Brez kril...

Po nebu,

na sledi galebu,

ki veter koristi, da sam se ravna...

Po tleh,

v različnih smereh,

ki človek jih tlači, kot vetrc pihlja...

Svoboda,

z nebeškega svoda,

ko sam uravnavaš, v mejnosti, let...

Slepilo,

laži v njem obilo,

ko v vrsti zgolj čakaš, da sam boš svoj svet...