Dim za dimom gre v oblak,
h koncu vodi vsak
korak,
sonce vsako jutro
greje,
le bedak se vselej
smeje...
Dih za dihom,
zgolj navada,
je razvada tudi
nada,
up za upom, prazna
pot,
v svet laži, v
svet zablod...
Dan za dnem, le
čas puhti,
izpuhti še česar
ni,
čas si le oči
pomane,
zbriše vse, nič ne
ostane...
S kamna črka
obledi,
še za njim, ki
živel ni,
prek neskončnosti
poljane
tu in tam drobir
ostane...
Ni komentarjev:
Objavite komentar