Strpeti do konca…

Vetrovi bučijo, divjajo v temo,

nesnaga pa se ne pusti,

je prav na debelo prekrila Zemljo,

se v pore zajedla ji, v kri…

Vetrovi bučijo, ne stiša se smrad,

kipi vsepovsod, do neba,

za masko nasmeha v preži je gad,

sebičnost namesto srca…

Neznatni so upi za lepši nek svet,

nagon jih v krempljih razkraja!

Strpeti do konca, iz hipa v hip klet,

to vse je, kar mi še ostaja.