Čas v pajčevinah…

Ga lovijo, in skrbijo,

da mi spred oči ne zgine,

ko na kup ga naložijo…

Čas, in pajčevine.

 

Plete, plete, pridno spleta,

vsak hip kanček zna dodati,

dneve, mesece in leta,

da vse manj jih sme ostati…

 

Okna, vrata, še zidovi,

kakor da trdnjavo brani,

vselej so izkazi novi,

da se čas z življenjem hrani…

 

Družna sva, v slogi znava,

ko preveč se ne razvleče,

kakor da v sanjah plava,

meni pa ni več te sreče…

 

Ko pa tu in tam posežem,

da nek dan brez mreže mine,

delček sebe z njim odrežem

in ga spravim med spomine…