… tam
so živali. In tam, kjer so živali, tam ni morale. In tam, kjer ni morale – tam so
tudi kurbe in kurbirji!
Dr.
Rugelj je sicer zmogel sila uspešno »zdraviti« alkoholike, vendar se niti pri
tem zdravljenju, niti pri siceršnjem opredeljevanju krivcev za obstoječe, in
prav NIČ lepo družbeno stanje, ni zmogel zares izkazati, kajti…
Kadar
zdraviš, takrat, baje, - tudi POZDRAVIŠ! Pomeni, da ODPRAVIŠ vzroke bolezni in
vzpostaviš neko predhodno stanje, stanje pred obolelostjo.
Če
OZDRAVIŠ, takrat ODPRAVIŠ razloge zaradi katerih je do bolezni prišlo, v
primeru alkoholiziranosti, odpraviš nezadovoljstvo, zaradi katerega se nekdo
zateče k pitju.
Če
ODPRAVIŠ NEzadovoljstvo – potem VZPOSTAVIŠ stanje ZADOVOLJSTVA, potem, z
drugimi besedami, samemu živetju popolnoma drugačno, VSEBINSKO gledano, podobo
daš!
Rugelj
NI ne zdravil, ne ozdravil, pač pa je, preprosto – PREDRESIRAL! Pri čemer je
IZBIRAL posameznike, s katerimi se bo ubadal, ter izbral SAMO tiste, pri
katerih je ocenil, da razpolagajo z zadostno močjo, z zadostno voljo, potrebno
za to, da se bodo držali njegovih napotkov/zapovedi. Vse ostale je – odpikal!
To bi
bilo podobno, kot če bi nek zdravnik v obravnavo sprejel samo tiste zlome, pri
katerih bi vedel, da se bodo malodane sami od sebe zacelili…
Rugelj
je svoje paciente a) odtegnil od steklenice; b) jih, po načelu
navada-je-železna-srajca, »vrgel« v nek dril, s čemer jim je drugačne navade »vcepil«
v betice. In ničesar drugega ni naredil, vsi razlogi nekdanjega pitja so OSTALI
v psihi teh »ozdravljenih«. Popolnoma enako, kot če bi nek zdravnik dosegel
trajno odpravo povišane telesne temperature, z zdravili, kakopak, bi pa v
telesu pustil njene vzroke, ki bi še naprej, po zakonih inercije, delovali in
počasi, a zanesljivo, ubijali…
S tem,
ko jih je »ozdravil«, jih je (in njih okolje) razbremenil posledic pitja,
obenem pa jim je ONEMOGOČIL sila preprost način dospetja do ugodja (ugodje =
porajanje energije, potrebne za soočanje z živetjem!), način, katerega opišem z
besedami popiti-kozarec-v-veselje…
Nedavno
sem gledal neko oddajo o tem, kako obči dospevajo do svojih zadovoljstev… kadar
teh zadovoljstev ne iščejo v loncu ali v postelji… in med najpogostejšimi
načini so bili omenjeni sprehod v naravi… vrtiček… nek obisk…
Knjiga?
Daleč od tega! Križanka? Daleč od tega! Pisanje? Daleč od tega! Neko
ustvarjanje, kakršnokoli? Daleč od tega! Vse po sistemu kruha-in-iger, po
edinem sistemu, s pomočjo katerega lahko z zadovoljstvom »hraniš« povsem NEtvorna
bitja. Zdaj pa takole…
Sprehod
v naravi? Terja ustrezno vreme. Terja potreben čas. Terja, ne nazadnje, tudi
nekaj denarja. Skratka – terja tisti nekaj, zaradi katerega marsikomu sprehod-v-naravi
ni možen v vsakem dnevu, morda celo v tednu ne… zadovoljstvo pa potrebuješ
vsakodnevno, zlasti kadar si psihično nemočen, pa te zlahka v slabovoljnost, v
malodušje, iz njega v depresivnost, povleče!
Vrtiček?
Večina nima nekega vrtička, še več je takšnih, katerim, čeprav so sila »pridni«,
delo smrdi! Zadovoljstvo pa potrebuješ vsakodnevno, zlasti kadar si psihično nemočen,
pa te zlahka v slabovoljnost, v malodušje, iz njega v depresivnost, povleče!
Obisk?
Baje živimo v takšnem »življenjskem tempu«, da ni časa niti za sebe, kaj šele
za obiskovanje… takšne so sicer običajna bla-bla-bla »modrost«, kajti danes
obstajajo številni pripomočki, zavoljo katerih je moč do krepko več časa
dospeti, kot ga je bilo danega predhodnim generacijam, obenem pa ure, preždete
za televizijskimi, računalniškimi in telefonskimi zasloni, pa še marsikaj
drugega, pričajo o obilju časa, s katerim netvornost ne ve kaj početi, vendar –
da, »ni časa« za obisk, pa ga lahko izkažem samo vsake toliko… zadovoljstvo pa
potrebuješ vsakodnevno, zlasti kadar si psihično nemočen, pa te zlahka v
slabovoljnost, v malodušje, iz njega v depresivnost, povleče!
Kozarec
vina?! Ni vrag, da si v celem dnevu ne bi mogel toliko časa odtrgati, od svoje
siceršnje prezaposlenosti-s-samimi-»pametnimi«-zadevami, da bi, v miru, kozarec
spil, in do zadovoljstva dospel! Le…
Le SEBE
moram znati BRZDATI, da od kozarca ne bom dospel do steklenic(e), do nekdanjega
stanja pijančevanja! In, vidiš…
KO bi
Rugelj dejansko OZDRAVIL svoje »paciente«, bi le-ti zmogli tudi določeno
količino alkohola konzumirati, in bi ONI OBVLADOVALI alkohol, ne obratno, in ne
bi bili dosmrtno obsojeni na tisti »hvala, ne pijem, sem zdravljen alkoholik«…
Ruglju
v olajševalno okoliščino: nagonskih, NErazumskih bitij dejansko NI moč
ozdraviti, po vprašanju psihičnih obolelosti, le predresirati… pa še to z
velikim tveganjem!
Zdaj pa
k drugi stvari, s katero se je Rugelj izkazal, k opredeljevanju krivcev za
konkretna družbena stanja…
Po
njegovem so za vse nepravilnosti (ki to sploh niso, če VEŠ s KOM imaš
opraviti!) – krive ženske! Hm, pa so res?!
Ne,
niso, čeprav…
Dejstvo
je, da sta bodisi (poročni) prstan, bodisi otrok tisto izhodiščno stanje, ki
povprečno SAMICO vodi v to, da svojega partnerja OLASTNINI, ali to vsaj skuša
narediti! In je dejstvo tudi to, da NAGONSKO »ve«, čemu tako počne, kajti –
sodeč po sebi, »ve«, da tudi ostale samice nimajo zadržkov, kadar se jim ponudi
priložnost dospetja do nekega drugega samca, pa… če ne bom poskrbela, da bo
MOJ, bentiš, s kolikimi pa se bo pečal?!
Jalovo
početje oziroma izkazovanje, povsem jalovo, kajti temeljna značilnost sleherne
živali, ne glede na spol, je to, da je – žival! Pa samcem kljub tem poskusom
(o)lastninjenja uspeva. Ne nazadnje jim njihov »lovski uplen« celo v hvaljenje
služi…
In
samci?! Tudi oni, povsem enako, s svojim MOJA-žena (ali karkoli drugega) počno,
ko po mejah svoje lastnine urinirajo, da bi drugim, tekmecem, preprečevali prav
tisto, kar – sami drugod počnejo! Potemtakem…
Da ne
grem, dodatno, v globino, in v širino – dragi, in pokojni, dr. Rugelj: ko bi
vedel, s KOM imaš opraviti, bi, domnevam, povsem drugače videval, posledično
tudi vedel! Čeprav je sila žalostno, to, da obče NEmoralnosti nisi bil zmožen
opaziti, kajti ko bi jo, bi ti bilo marsikaj lažje razumeti…
P.S.
Uboga
bitja, besede človek povsem nevredna, katerim sta sitost želodca (raznorazna
ugodja) in sitost mednožja – »ljubezen«!
Ni komentarjev:
Objavite komentar