Čemu svet ni človečen?!

Človek, razumsko bitje, in žival, nagonsko, nikoli ne bosta živela v sozvočju!

Sta povsem nasprotno zasnovana, posledično nasprotno delujoča, stremeča. Človek je tvorno, negoltavo bitje, žival goltavo, netvorno, in medtem ko človek živi za svoje delo, ter materialne dobrine uporablja zgolj za zagotovitev svojega obstoja, s tem tudi delovanja, je pri nagonskih bitjih povsem drugače - živijo za materialne dobrine, in delo, kot nujno zlo, uporabljajo za doseganje teh dobrin. Tako da...

Človek zmore dospeti do zadovoljitve lastnih potreb, do svojega zadovoljstva, v kolikor ustvari pogoje, potrebne za to, da živi svojo ustvarjalnost, dočim žival nikoli ne dospeva do zadovoljstva, vsaj trajnega ne, kajti vedno se najde še tisti nekaj-za-pojest, tisti nekaj, ki ga, morda, ima nekdo drug, in se s tem imetjem, ta drug, za nekaj-več izkazuje.

V dosedanji zgodovini je bilo zasnovanih že toliko sprememb, toliko novih-začetkov, da bi, ko bi planet poseljevala razumna bitja, že zdavnaj lahko obstajal človečen svet, ko...

Ko bi ne bilo nebrzdane goltavosti, pogojene z nezadovoljstvom, temelječim na občutku manj vrednosti tistih, ki do manj dospevajo...

Ko bi ne bilo živalskega nezavedanja samega sebe, nerazuma, ki vse vrednoti na način, da posameznika postavi v središče sveta, nato pa z njegove pozicije taisti svet vrednoti, pa - če je "meni" dobro, je svet dober, pošten, pravičen (ne glede na to, kako je drugim), in obratno.

Davno nazaj je prišlo do križanja, ki potrjuje domnevo s področja biologije: da, MOŽNO JE KRIŽATI ŽIVAL IN ČLOVEKA, v kolikor si subjekta (objekta) križanja nista, po fizičnih značilnosti, predaleč drug od drugega, čeprav - kadar križaš različne vrste živali, takrat ne moreš pričakovati, da bo posledica tega križanja bitje s človeškimi lastnostmi, kadar pa križaš žival in človeka, takrat taistega NE SMEŠ pričakovati! Je namreč predolgo veljavno načelo, da vselej, pri križanju, prevladajo značilnosti nižje razvitih vrst (organizmov), pa povsem enako velja tudi v primeru križanja človečnjaka, Neandertalca, in človeka, Homo Sapiensa!

Ko bi bil ta svet odraz raznih ajnštajnov in puškinov, denimo, bi znal, in potreboval živeti v dejanskem sobivanju. Ker pa je odraz nagonske večine, radi tega se povsem iste vsebine nenehno ponavljajo, se zgodovina vrti v spirali, svojemu koncu naproti, resda v drugačnih podobah, na drugačnih stopnjah razvitosti, vsaj tozadevne, a se! In so, po tisočletjih, še vedno v ospredju temeljna vprašanja, vprašanja, predvsem, čredne pripadnosti, razlikovanja in ločevanja, temelječega na taisti, posledično konfrontacije.

Ne, dokler bo žival odločala o svetu, do tedaj svet NE MORE BITI NE ČLOVEŠKI, NE ČLOVEČEN!