Takrat bo vse drugače…

Ko poletim,

nekam, pač, nekoč,

v temno, brez zaključka, noč,

in se namestim

med misli tvoje, in spomine,

da, v njih, do konca čas mi mine,

takrat… bo vse drugače.

 

Drugače bremeni,

drugače se razkriva,

povsem drugače biva

vse tisto, česar ni,

a si želiš nazaj,

čeprav za hipec vsaj…

Da, takrat bo vse drugače.

 

Morda uzreš kar sam sem gledal,

morda ti moje vse dejano

postane, vsaj približno, znano,

pa nisem ti zaman presedal…

V nasprotnem pa… ah, kaj bi to,

odžene me zamah z roko

in – malček lažje bo drugače!