Da, z
besedami bi bilo potrebno skrbneje, veliko je takšnih, ki bi si skrbnost
zaslužile, celo terjajo jo, pa se pridružujem, samo tokrat, kakopak,
prizadevanjem »demokratičnega veljaka«, ki skuša omejiti rabo besed demokrat,
demokratsko, demokracija…
Uporabo
teh besed bi bilo celo potrebno prepovedati vsem, ki jih uporabljajo zato, da
za njimi skrivajo povsem drugačna stanja, potemtakem s temi besedami –
izpričujejo laži! To pa vsekakor ni primerno, kaj šele zgledno ravnanje, med
vsemi poštenjakarji…
Zna
sicer priti do težave, velike težave, ker bi obravnavane besede utegnile
izumreti, izginiti iz javne rabe, upoštevaje dejstvo, da jih je sila malo, ki
bi jih bili vredni, ki bi jih smeli uporabljati v povezavi s seboj, kajti –
temeljna značilnost demokratičnosti, potemtakem tudi demokrata, je v tem, da
dopuščaš mnenja nasprotna lastnim, jih celo kot samoumevna obravnavaš, včasih
tudi kot neizogibna in potrebna za dospetje do pravilnega, to dopuščanje pa izkazuješ
tako, da slehernemu mnenju prisluhneš, kakopak ne samo z ušesi, pripetimi na
trdo betico…
Da bi
slišati-neko-mnenje dejansko obstajalo, je nujno potreben tudi razmislek o tem
mnenju, pa se, v takšnem primeru, zna zgoditi celo to, da je mnenje osamelega-v-puščavi
kot pravilno, upoštevanja vredno prepoznano, in odločanja ne potekajo na
preglasovanju, po načelu moje in ne-moje, pač pa na temelju vrednosti slišanega…
Vem, se
zavedam, žal, tega, da je za takšno presojanje, in nasploh ravnanje, potrebno
imeti »nekaj« v glavi, nekaj povsem drugačnega, kot je tisti jaz-vse-vem, pa
imam vselej-prav, kajti samo bebci vselej vse vedo in imajo vselej prav. Tudi
takrat, ko že svoje nezmožnosti dokažejo.
Resnično
bi bilo potrebno skrbneje z besedami, vsaj v navednice bi jih bilo potrebno
dajati, da bi pričale o dejansko obstoječih razlikah med nagonskim alias
živalskim, na eni strani, ter človeškim na drugi. Kdo ve, morda do tega celo
pride, nekoč, če… če bo človekov svet izključno v človekovih rokah obstajal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar