Pico, prosim!

Sem, v senci globoki,

se, z vrčkom v roki,

nažiral s pogledi prek nje,

za pico so rekli,

da bodo jo pekli

pol ure, morda dlje, kdo ve...

navzgor mehka svila,

v razporku krenila

lepota cvetet je na plan,

in krilce, prav sladko,

bi stežka bolj kratko

pogledom polepšalo dan...

ko se je sklonila

in mize praznila,

so stegna se ritnila v ples,

med hlebcema flika,

umetnost velika

v njo stlačit je tol'ko nebes...

so petke visoke

v predklone globoke

razkrivale zemeljski raj,

je slina sušila,

na dušek izpila,

ko bi, ma, za pet minut vsaj...

ramena razkrita,

pod njimi cvetita

napeva razbeljenih not,

vse čute, zaznave

prek njene narave

bi zlahka popeljal na pot...

poprosim, vzneseno,

za pivo, še eno,

nasmeh njen prelesten je dar,

ob takšni se babi

vse drugo pozabi,

še pica gre zlahka v nemar!